Verjamem, da sta trma in jeza izraz malčkove stiske. Večkrat slišimo, da malčki s svojimi izpadi samo iščejo našo pozornost in potrebo po pozornosti ”obravnavamo” kot nekaj negativnega. Sama sem mnenja, da so izpadi trme sporočilo za nas starše, da smo z malčkom izgubili stik. Sporoča nam, da je v stiski, da potrebuje pomoč, ker so čustva nakopičena v njem zanj preobsežna in jih sam ne zmore predelati. Zato bruhajo na plan v obliki kričanja in ”grdega” vedenja. Kadar se Škrat strma se trudim (mi še ne uspeva 100%, sem pa na dobri poti:)) ohranit mirne živce in razbrat njegovo sporočilo. Največkrat se usedem k njemu na tla in ga kar direktno vprašam kaj mi želi s svojo trmo sporočiti. Si jezen? Si žalosten? Zakaj si jezen? Zakaj si žalosten? Česa te je strah?
Škrat trenutno pri treh letih in pol prehaja v tretjo fazo otroške igre. V prvi fazi se otroci igrajo sami, v drugi fazi se igrajo drug ob drugem, v tretji pa se začnejo igrati drug z drugim. No, tako so mu kar na enkrat, me kar malo spominja na kakšnega najstnika, izredno pomembni vrstniki. Včasih je žalosten, če ga ne sprejmejo v igro, včasih se s kom skrega, včasih ne želi deliti igrač z drugimi, včasih ga kakšen starejši otrok malo poheca in tako dalje … Ti dogodki, ga potem obremenjujejo in na plan butajo v obliki ihte, ne-jev, jeze, trme in drugih ”nezaželjenih” oblikah vedenja.
S podobnimi situacijami se bo Škrat srečeval tudi v šoli. Sploh v prvem razredu, ko bo zanj vse novo. Znašel se bo v novem okolju, z novimi sošolci in novimi pravili igre. Mislim, da je naloga nas staršev, da otroka pripravimo tudi na prijetne in tiste malo manj prijetne trenutke s sovrstniki. Naučiti ga moramo prepoznavanja svojih lastnih čustev, spodbujati empatijo, da bo lažje prepoznaval čustva drugih in ga opremiti z orodji, da bo znal reševati konflikte s prijatelji.
V prvi fazi moramo malčku pomagati, da bo svoja čustva sploh prepoznal. Različne vidike čustev malček najlažje spozna prek pogovora z nami in prek igre vlog.
Spoznavanja različnih čustev se lahko lotimo tudi na zabaven način prek pogovorov z lutko. Pri tem pazimo, da bo medtem ko lutka govori naš pogled vedno usmerjen vanjo. Tako lutko za malčka oživimo in pogovor o čustvih, strahovih, jezi pa tudi veselju in sreči se lahko prične. Malček, ki se že pred vstopom v šolo nauči soočati s svojimi čustvi, bo imel ob prehodu v šolo manj težav s sprejemanjem novega okolja, novih pravil in novih prijateljev.
Piknik pod mavrico je nastal zato, da bi z drugimi delila aktivnosti, ki jih pripravljam za dve in pol letnega sinčka a.k.a. malega Škrata :) Obožujem ustvarjanje in ''kranclanje''... zaljubljena sem v Montessori pedagogiko, po poklicu pa sem specialna pedagoginja. Za Škrata pripravljam aktivnosti, ki temeljijo na principih Montessori pedagogike, ob tem pa vnašam tudi nekatere elemente drugih vzgojinih principop, pa tudi ideje ki zrastejo na mojem zeljniku ali jih staknem kje na internetu ( definitivno preveč časa preživim na piterestu:))...Verjamem v čarobno otroštvo brez risank in televizije, v lesene igrače, senzorično učenje in iskren otroški smeh! Skupaj s Škratom se učim in ob tem ko se raste in razivja on, rastem in se razvijam tudi sama:)
View all posts by malasolapodmavrico
1 thought on “Ko se maček jezi naj se z lutko pogovori :)”
1 thought on “Ko se maček jezi naj se z lutko pogovori :)”