Pripovedovanje v celih stavkih – kratke zgodbice

Kot verjetno vsaki mamici se mi dogaja, da Škrata razumem in vem kaj želi povedati še preden odpre usta. Razumem ga tudi kadar momlja in cmoklja in kadar iz njegovih ust prihajajo  čisto ne povezane besede … Malo težje pa ga razume gospa, ki jo srečava na sprehodu in jo zanima koliko je Škrat star, pa natakarica, ki ji zamomlja, da bi si pa danes izbral jagodni sladoled namesto borovničevega.

Večkrat se ugriznem v jezik in ga pustim, da sam ugotovi, da bo moral če bo želel dobiti tisto kepico sladoleda stvari povedati naglas in tako kot je treba. Vedno pa ga spodbujam, da govori v celih stavkih. Pripovedovanje v celih stavkih je za otroke kar zahtevno, se pa v šoli od njih pričakuje na vsakem koraku. S pripovedovanjem v celih stavkih se učenci v prvih razredih srečujejo, ko odgovarjajo učiteljicam in predvsem kadar obnavljajo prebrane zgodbice.

Otrokom bo  v veliko pomoč če se bodo s pripovedovanjem v celih stavkih srečali še pred vstopom v šolo.  Pripovedovanje v celih stavkih lahko spodbujamo s preprosto vajo.

Iz otroških revij izrežemo sličice (če jih plastificirate bodo bolj obstojne) in okrog njih napletemo kratko in preprosto zgodbico (za začetek: en stavek –  ena slika). Simpatične ilustracije v več delih so po navadi ob vsaki krajši pravljici v otroških revijah, lahko pa razrežemo tudi kakšno staro slikanico ali pa slike narišemo. Mešano jih razporedimo na mizo ali preprogo (delo na preprogi otroku pomaga, da se nauči obvladovati svoj delovni prostor – kasneje šolsko mizo) in otroku predstavimo kratko zgodbico. Lahko jo večkrat ponovimo. Nato otroka spodbudimo, da sličice razporedi v ustreznem vrstnem redu. Po potrebi mu priskočimo na pomoč. Nato ga spodbudimo, da nam ob pomoči sličic obnovi zgodbo. Škrat pri treh letih zgodbo obnovi z nekaj besedami, nikoli ga ne popravljam, temveč ponovim za njim in z njegovimi besedami oblikujem ustrezne stavke.

Pomembno je, da smo odrasli s svojim načinom izražanja otrokom dober jezikovni zgled!